Budilka je zazvonila zgodaj, tako zgodaj, da si Petri nisem niti upala povedati koliko je ura. In vsekakor prezgodaj za dopust... ampak, če sva hoteli še v normalnih razmerah kam priti, je bilo treba ustat! In ni nama bilo žal!
Zajtrk sva seveda preskočili, zato sva vzeli vsaka svojo vodo, jaz pa sem nabasala nekaj najnujneših stvari v ruzak in sva šli. Na poti sva kmalu ugotovili, da sva izbrali pravi dan - sonce se je skrivalo za gostimi oblaki, soparo pa je preganjal veter. Kljub temu, da je bila sobota, ni bilo dosti "prometa", samo sem in tja kak pes z gospodarjem in nekaj tekačev.
V jutranji Baški so bučni in razpenjeni valovi udarjali ob obalo.
Edino destinacijo je bilo težko izbrati - jaz sem si zamislila sprehod v hribe nad kampom, pa nekako nisva našli poti (mogoče je bilo prezgodaj?). Ko sva končno našli pravo pot, so se pojavili tudi smerokazi. :)
Kar tako na pamet sva izbrali Hlam preko Planine Mjesec - pot se je izkazala kot odlična, saj je do Pl. Mjesec stalno potekala po prijetnem gozdiču.
Ko pa sva prispeli do planine, je bilo gozda konec in odprla se je bolj ali manj gola planjava, z nekaj vrhovi. Malo sva razmišljali če bi šli naprej ali ne, ker je vreme postajalo vedno bolj čudno... Ampak nevihtni oblaki, ki so se zgrinjali nad celino nas na srečo niso dosegli!
Na planoti razen naju ni bilo žive duše (vsaj človeške ne), je pa bila zato narava toliko bolj zanimiva. Pa tudi človek je pri tem pomagal, verjetno pa ograjenih njiv na spodnji sliki noben ne obdeluje več.... Zato pa je videz pokrajine skoraj nezemeljski.
Tik pred vzponom na vrh sva prišli na območje, ki je bilo na karti označeno kot Kalič in seveda se je tam skrival čudovit kal. Še navadnega pupka sem našla notri!
Na poti pa naju je tiho preletel (oz. prejadral) ogrooomen ptič. Nekako mi ga je uspelo fotkat, tako da sem lahko določila beloglavega jastreba! Verjetno je preletaval območje, da bi našel kako fino mrhovino za pod zob. Aja ne, za pod kljun... Na srečo sva s Petro še veselo migali, tako da nisva bili pravi plen. :)
In potem končno na vrhu!
Pogled je bil na vse strani čudovit.
Pa še ena gasilska z vrha.
Na vrhu je pihala kar močna burja, tako da sva se hitro odpravili nazaj proti Pl. Mjesec, kjer naju je čakalo prijetno zavetje. Čim sva prestopili kamnito ograjo, je veter ponehal in prav prijetno je bilo pomalicati v pripravni koči. Petra je kar gledala, kaj vse sem povlekla iz čudežnega ruzaka, manjal je samo še paradajz ;). In seveda kava... zato je bil najin naslednji cilj kafič z Illy kavo v Baški! :)
